Samozdravljenje

Zdravila za samozdravljenje

Zahteve za zdravila, ki se lahko izdajajo brez recepta

Zakonodaja določuje katere zdravstvene težave so primerne za samozdravljenje. S tem tudi opredeli zdravila, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pripravljene in namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. Izdelki, ki so opredeljeni kot zdravila, morajo imeti ne glede na način in mesto izdajanja dovoljenje za promet (pogovorno rečemo, da so registrirana), ki ga podeli pristojen organ za zdravila, to je Agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Pri vseh zdravilih, tudi zdravilih, primernih za samozdravljenje, se s sistemom farmakovigilance redno spremljata varnost in možni neželeni učinki. To velja tudi za zdravila rastlinskega izvora.

Pooblaščena oseba za izdajo zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah, je magister farmacije in inženir farmacije z opravljenim strokovnim izpitom ter farmacevtski tehnik z opravljenim strokovnim izpitom, pod nadzorom pooblaščene osebe za samostojno izdajanje zdravil. Pooblaščena oseba za izdajo zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah, je poleg oseb iz prejšnjega stavka tudi farmacevtski tehnik z opravljenim strokovnim izpitom.

Za zdravila, ki se izdajajo brez recepta, zakonodaja določa številna merila:

1. namenjena so za samozdravljenje, ki je omejeno na preprečevanje, lajšanje in odpravljanje simptomov in zdravstvenih težav, ki so praviloma takšne, da ne zahtevajo posvetovanja z zdravnikom.

2. morajo biti namenjena za simptome, ki jih uporabnik lahko sam pravilno oceni.

3. Zdravila, ki se izdajajo brez recepta, morajo imeti majhno splošno toksičnost in ne smejo imeti pomembnega vpliva na razvoj ploda ali lastnosti, s katerimi bi lahko povzročile razvoj rakavih obolenj. Imeti morajo majhno tveganje za resne neželene škodljive učinke, ne smejo imeti neželenega medsebojnega delovanja (interakcij) s splošno uporabljanimi zdravili, zaradi katerih bi lahko prišlo do resnih neželenih škodljivih učinkov.

4. Zdravila, ki se izdajajo brez recepta, ne smejo predstavljati posredne nevarnosti, da ob pravilni uporabi simptomatsko zdravljenje z njimi zakrije klinično sliko bolezni, podaljša čas do postavitve pravilne diagnoze, podaljša čas zdravljenja in zmanjša možnost uspešnejšega zdravljenja. Zato so zdravila, ki se izdajajo brez recepta, namenjena predvsem za krajša obdobja samozdravljenja. Zdravila, ki se izdajajo brez recepta, ne smejo zaradi možnosti preširoke uporabe predstavljati tveganja za razvoj odpornosti (rezistence) na zdravilo.

5. Zdravila, ki se izdajajo brez recepta, ne smejo imeti veliko področji, kjer se ne smejo uporabljati (kontraindikacij), neželenega medsebojnega delovanja (interakcij), opozoril in previdnostnih ukrepov. Kontraindikacije, interakcije, opozorila in previdnostni ukrepi, ki jih ima zdravilo, ki se izdaja brez recepta, morajo biti uporabniku razumljivi.

6. Pri zdravilih, ki se izdajajo brez recepta, mora biti nevarnost za zdravje majhna, tudi če se uporabljajo, kadar niso pravilno uporabljena; če se uporabljajo daljše obdobje, kot je priporočeno; če se priporočeni odmerki prekoračijo ali če se ne upošteva opozoril in kontraindikacij.

7. Zdravila, ki se izdajajo brez recepta, morajo imeti taka navodila za uporabo in morajo biti tako označena, da omogočajo varno samozdravljenje.

8. Za zdravilo, ki se izdaja brez recepta, mora obstajati dovolj kliničnih podatkov o varni uporabi tega zdravila na splošni populaciji, brez izključitve določenih skupin uporabnikov – sicer so za te skupine potrebna posebna opozorila. Zdravilo, ki je na trgu krajši čas, ali se manj uporablja in za katerega ni dovolj izkušenj, ni primerno za razvrstitev med zdravila, ki se izdajajo brez recepta.

9. Če se za zdravilo, ki se izdaja brez recepta, predlagajo nove jakosti, nov način uporabe (aplikacije), nova področja uporabe (indikacije), uporaba pri novih starostnih skupinah, nove kombinacije učinkovin, je za vse spremembe potrebna ponovna ocena razmerja med varnostjo in tveganjem, da se ugotovi, če je predlagana sprememba ustrezna za zdravilo, ki se izdaja brez recepta.

10. Če zdravilo ustreza kateremukoli merilu za izdajo na recept, se sme razvrstiti med zdravila, ki se izdajajo brez recepta samo pod pogojem, da največji enkratni odmerek, največji dnevni odmerek, jakost, farmacevtska oblika, pakiranje, in/ali druge okoliščine ustrezajo merilom za uvrstitev med zdravila, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah. Pri tem mora biti zdravilo, ki se izdaja brez recepta, v ustrezno majhnem pakiranju in v ustreznem vsebniku. Ob znižanju odmerkov mora biti dokazano, da je tista učinkovitost, zaradi katere je bilo zdravilo uvrščeno med zdravila, ki se izdajajo brez recepta, ohranjena.

11. Zdravila, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah, vsebujejo zdravilne učinkovine sinteznega, polsinteznega in/ali naravnega izvora ter anorganske zdravilne učinkovine, za katere je pristojna komisija za zdravila ugotovila, da je za varno samozdravljenje potreben nadzor in svetovanje v lekarnah.

12. Zdravila, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah, ne smejo imeti močnih ali zelo močnih učinkov.

Razlika med zdravili in prehranskimi dopolnili.

Prehranska dopolnila so v zadnjem času že zelo močno posegla v področje zdravil in izbrisala meje med zdravili in živili. Prehranska dopolnila so kot živila v pristojnosti Sektorja za varnost in zdravstveno ustreznost hrane, ki deluje v okviru Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje Republike Slovenije. Prehranska dopolnila so izdelki, ki so po videzu podobni zdravilom (tablete, kapsule, sirupi, praški…), vendar pa niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni. Namenjena so dopolnjevanju prehrane, gre za hranilne in fiziološke učinke. Številna prehranska dopolnila vsebujejo enake sestavine kot so učinkovine v zdravilih rastlinskega izvora ali zdravila, ki vsebujejo vitamine in minerale, le odmerki so različni. Žal pa niti slovenska niti evropska zakonodaja ob prvi prijavi prehranskega dopolnila ne predpisujeta preverjanja njegove dejanske sestave in kakovosti s strani neodvisnih državnih organov. Tako smo farmacevti prepuščeni lastnemu zaupanju tistim, ki izdelek tržijo.

Zdravila rastlinskega izvora

Zakonodaja opredeljuje kot zdravila rastlinskega izvora tista zdravila, ki so izključno rastlinskega izvora in kot učinkovino vsebujejo nadzemne ali podzemne dele rastlin ali drug rastlinski material ali njihovo kombinacijo v surovem ali predelanem stanju v ustrezni farmacevtski obliki. Za rastlinski material štejejo tudi sokovi, gumiji, maščobna olja, eterična olja in druge podobne snovi.

Zdravila rastlinskega izvora lahko poleg zdravilnih učinkovin vsebujejo tudi pomožne snovi.

Tudi za zdravila rastlinskega izvora velja, da morajo imeti dovoljenje za promet, ki ga podeli pristojen državni organ za zdravila. Imeti morajo dokazano klinično učinkovitost in ne smejo biti škodljiva za zdravje ljudi.

Pripravki iz rastlinskih drog so zdrobljene (zdravilni čaji) ali uprašene rastlinske droge, tinkture, ekstrakti, eterična olja, iztisnjeni sokovi in pridobljeni izločki. Pridobivajo jih z ekstrakcijo, destilacijo, stiskanjem, ločevanjem na faze (frakcioniranjem), prečiščevanjem, koncentriranjem ali fermentacijo.

Galenski izdelki

Galenski izdelki so zdravila, ki jih pripravijo v galenskem laboratoriju lekarne v skladu z veljavnimi farmakopejskimi in drugimi predpisi. Glavni namen je, da dopolnjujejo nabor industrijsko izdelanih zdravil na področju Republike Slovenije in ne njihove alternative.

Homeopatska zdravila

Homeopatija je oblika alternativne medicine, ki temelji na zakonu podobnosti. Človeka se obravnava celostno in ne le posamezen bolezenski simptom. Bolezen namreč vidi kot posledico porušenega ravnovesja v telesu. Homeopatska zdravila so naravnega izvora in so večinoma zasnova na rastlinski, živalski ali

mineralni osnovi. Na voljo so v obliki kroglic, kapljic, tablet, mazil, injekcij, svečk ali kapljic za oči.

Homeopatska zdravila se izdelujejo tako, da se zaporedno meša in redči zdravilne učinkovine, pogosto celo tako dolgo, da končen izdelek vsebuje že zelo minimalne količine osnovne substance. Homeopatska zdravila v obliki kroglic ali raztopin ločimo glede na stopnjo redčenja, katerega proces v homeopatiji imenujejo potenciranje.

Navodilo za uporabo

Vse pomembne informacije za pravilno in varno uporabo zdravila za samozdravljenje so navedene tudi v priloženem navodilu. Navodilo za uporabo je priloženo vsakemu zdravilu in je namenjeno uporabniku oziroma bolniku. Napisano mora biti v slovenskem jeziku, sestavljeno pa v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila. Farmacevt izobražuje paciente, da je potrebno pred uporabo zdravila vedno natančno prebrati priloženo navodilo za uporabo. V primeru kakršnihkoli vprašanj naj se obrnejo na zdravnika ali farmacevta!

Zakonodaja določa, katere podatke in v kakšnem vrstnem redu mora vsebovati Navodilo za uporabo za zdravila, ki se izdajajo brez recepta: Kaj je zdravilo X in za kaj ga uporabljamo, Kaj morate vedeti, preden boste vzeli boste uporabili zdravilo X, Kako jemati uporabljati zdravilo X, Možni neželeni učinki, Shranjevanje zdravila X, Dodatne informacije.

5. NAJPOGOSTEJŠE ZDRAVSTVENE TEŽAVE PRIMERNE ZA

SAMOZDRAVLJENJE

Predstavili bomo najpogostejše zdravstvene težave in kako jih primerno zdraviti.

Bolečine in povišana telesna temperatura

Bolečine v mišicah in sklepih so med zelo pogostimi zdravstvenimi težavami. V nasprotju s trenutno

bolečino, ki ima obrambno in opozorilno vlogo, kronična bolečina vpliva tako na počutje kot tudi na mišljenje in storilnost. Vzroki bolečine so lahko zelo različni, lahko gre za poškodbo ali osteoartrozo, lahko gre za nenadno ali kronično bolečino v križu, vratu, rami, kolenu… Lekarniški farmacevt med pogovorom ugotovi resnost pacientovih bolečin in ga napoti k zdravniku ali svetuje uporabo katerega od zdravil brez recepta in druge ukrepe, s katerimi si lahko pomagate omiliti bolečine. Pomembno je, da v primeru enega ali več simptomov resnega obolenja ali če so se bolečine začele brez jasnega vzroka, pacient obišče zdravnika, da bolečine zdravimo sami le 3 do največ 7 dni, ter da pri nepojasnjenih kroničnih bolečinah vedno napotimo pacienta k zdravniku, ki bo ugotovil vzrok bolečin in predpisal ustrezno zdravljenje. Samozdravljenje je namenjeno starostni skupini med 15 in 50 let, ostale naj že od samega začetka obravnava zdravnik, kot tudi nosečnice in doječe mamice.

Za zmanjšanje bolečine lahko veliko naredimo sami: pri poškodbi počivamo, hladimo mesto, povijemo oziroma mobiliziramo prizadeti del, pri kroničnih bolečinah skrbimo za primerno telesno aktivnost, ustrezen način gibanja, dvigovanja bremen in sedenja, spanje na primernih žimnicah, ustrezen vzglavnik, toplotne obloge.

Za samozdravljenje bolečine v mišicah in sklepih lahko uporabljamo:

• Zdravila kemijskega izvora: zdravila za lajšanje bolečine in zniževanje povišane telesne temperature - acetilsalicilna kislina, paracetamol; nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila-ibuprofen, natrijev naproksenat; nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila za lokalno zdravljenje-diklofenak; kombinirane pripravke-paracetamolu dodani še kofein in/ali kodein in/ali propifenazon; zdravila z glukozaminom

• Zdravila naravnega izvora: navadna arnika v obliki gela,

• Galenske izdelke, ki vsebujejo eterična olja poprove mete, bora, evkalipta, metilsalicilat, kafro in mentol, kapsaicin v obliki mazil ali raztopin.

• Zdravilne rastline v različnih pripravkih: cvetovi arnike, listi in korenine navadnega gabeza, vrba, kopriva

Povišana telesna temperatura je simptom, ki največkrat nastane, ko se organizem bojuje proti bolezni, lahko gre za virusno ali bakterijsko okužbo. Navadno bistveno ne vpliva na kakovost življenja. O povišani telesni temperaturi govorimo, kadar je nad normalno vrednostjo, ki je pri odraslih med 35,6 °C in 37,7 °C. Pri otrocih je normalna vrednost odvisna od starosti in je lahko celo nekoliko višja kot pri odraslem. O vročini pri otroku govorimo tedaj, kadar telesna temperatura, merjena pod pazduho preseže 37,2 °C, merjena v ušesu 37,5 °C in izmerjena v ritki 38 °C.

Simptomi in znaki povišane telesne temperature: koža se segreje in postane topla, lahko se potimo, občutek hladu ali toplote, utrujenost in oslabelost, tresenje, mrazenje, občasno glavobol, ki je pogostejši pri otrocih. Vročina nad 39,0 °C lahko pri majhnih otrocih povzroča vročinske krče, še posebno v starostnem obdobju med 18. mesecem in 3. letom starosti. Vrednosti telesne temperature se nanašajo na bazalno telesno temperaturo, ki jo lahko izmerimo v ušesu ali v danki.

Pri povišani telesni temperaturi si lahko pogosto pomagajo pacienti sami z uporabo zdravil, ki jih lahko kupijo v lekarni brez recepta, seveda po posvetu s farmacevtom. Pomembno pa je, da zdravnik obravnava dojenčke vsaj do 3 mesecev starosti ter starostnike nad 65 let, nosečnice in doječe mamice, če je vročina 39,0 in več °C (merjeno pod pazduho) ali pa se stanje še slabša. Samozdravljenje lahko traja največ 3 dni.

Za zniževanje telesne temperature lahko pacienti: pijejo večje količine tekočine, se oprhajo z mlačno vodo,

si dajo mlačne obkladke na čelo, zapestja in gležnje, počivajo, sobo večkrat na dan prezračijo za 20 minut.

Za samozdravljenje z zdravili lahko uporabimo:

• Zdravila kemijskega izvora: zdravila za lajšanje bolečine in zniževanje povišane telesne temperature-

acetilsalicilna kislina, paracetamol; nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila-

ibuprofen, natrijev naproksenat; kombinirana zdravila-acetilsalicilna kislina in kombinacije,

paracetamol in kombinacije

• Galenski izdelki s paracetamolom v obliki svečk različnih jakosti.

Prehlad in kašelj

Prehlad je virusna okužba dihal. Gre za skupek simptomov in znakov, ki si jih večinoma lahko lajšajo pacienti sami. Hitrost nastopa bolezenskih znakov je odvisna od hitrosti razmnoževanja virusov v našem telesu. Začetek prehlada navadno občutimo s praskanjem ali bolečinami v žrelu, pojavi se lahko tudi hripavost, temu sledita kihanje in izcedek iz nosu, na začetku bister izcedek čez čas postane gnojen (rumeno do zeleno obarvan) in manj obilen, čemur sledi zamašen nos. Pri mlajših otrocih se lahko pojavi vročina, starejši otroci in odrasli pa se le slabo počutijo in imajo rahlo povišano telesno temperaturo ter bolečine v mišicah, ki prav tako niso značilne za prehlad. Suh kašelj, ki se pojavi v 20 % primerov, se razvije po 3 ali 4 dneh in kmalu preide v kašelj z izmečkom, ki v nekaj dneh izzveni. Simptomi in znaki prehlada so lahko bolj ali manj izraženi in trajajo v povprečju od 7 do 14 dni.

Samozdravljenje prehlada lahko traja največ 3 dni. Zdravnika je potrebno obiskati, če gre za otroka, mlajšega od dveh let ali starejšo osebo, nosečnico, kroničnega bolnika, če telesne temperature merjene pod pazduho, kljub uporabi zdravil za zniževanje povišane telesne temperature, ne uspejo znižati pod 39,0 °C, če čutijo bolečine v prsih ali imajo kratko sapo, če bolehajo za katero od naslednjih bolezni: astmo, kronično obstrukcijsko pljučno boleznijo, bronhitisom, popuščanjem srca.

Simptome si lahko olajšamo s počitkom in pitjem večjih količin tekočine, vlaženjem zraka v prostoru, grgranjem slane raztopine ter izpiranjem nosu, inhaliranjem vodne pare. Za samozdravljenje prehlada lahko uporabljamo zdravila za lajšanje simptomov in skrajšanje njihovega trajanja. Zdravila, ki vsebujejo več učinkovin, priporočamo samo takrat, ko so izraženi vsi simptomi/znaki, proti katerim tako zdravilo deluje. Drugače farmacevti priporočamo raje zdravilo z eno učinkovino. Samozdravimo se z:

• Zdravila kemijskega izvora: proti bolečem žrelu-lokalni anestetiki, antiseptiki, za celjenje sluznice; proti izcedku iz nosu/zamašenem nosu-lokalni in peroralni dekongestivi; zdravila proti bolečinam in povišani telesni temperaturi; proti kašlju; za krepitev odpornosti organizma.

• Zdravila naravnega izvora: islandski lišaj (vneto žrelo, kašelj), korenina rumenega svišča, cvet jegliča s čašico, zel kislice, cvet črnega bezga in zel navadnega sporiša, levomentol, kafra (težave z dihanjem), ozkolistni trpotec in izvleček cveta gozdnega slezenovca (pomiritev kašlja), materina dušica in korenina jegliča , listi bršljana (za izkašljevanje), ameriški slamnik (za zvečanje odpornosti)

• Galenski izdelki so v obliki zdravilnih čajev, raztopin, kapljic, sirupov in mazil.

Kašelj se pojavlja ob virusni ali bakterijski okužbi zgornjih dihal, lajšamo ga lahko sami. Kašelj je lahko povezan tudi s preobčutljivostno reakcijo, ali pa so vzroki tudi resnejša obolenja. Važna je vrsta kašlja. Tako priporočamo bodisi zdravila, ki blažijo kašelj, bodisi zdravila, ki pomagajo pri izkašljevanju. Zdravniku je potrebno peljati otroka, ki kašlja in je mlajši od enega leta, če oseba boleha za astmo, kronično obstrukcijsko pljučno boleznijo, bronhitisom, popuščanjem srca in gastroezofagealno refluksno boleznijo naj jo pregleda zdravnik, kar velja tudi za nosečnice in doječe mamice. Samozdravljenje lahko traja največ 7 dni, če kašelj ne traja več kot 3 tedne. Samozdravimo z:

• Zdravili kemijskega izvora: zdravila za pomiritev kašlja – antitusiki: butamirat, dekstrometorfan; zdravila za pospeševanje izkašljevanja – ekspektoransi: acetilcistein, ambroksol, bromheksin, gvaifenezin.

• Zdravila naravnega izvora: za pomiritev kašlja- ozkolistni trpotec in gozdni slezenovec, islandski lišaj; za pospeševanje izkašljevanja-vrtna materina dušica in jeglič, navadni bršljan

• Galenski izdelki v obliki zdravilnih čajev z eno ali več posušenimi zdravilnimi rastlinami in v obliki sestavljenih sirupov.

• Zdravilne rastline pri nekaterih gre za tradicionalno uporabo ali uporabo v ljudski medicini.

Želodčne težave in urejanje prebave

Želodčne težave so zelo pogoste zdravstvene težave, ki pa navadno ne vplivajo bistveno na kakovost življenja in se značilno pogosteje pojavljajo v jesenskih in pomladanskih mesecih. Pri teh težavah si pogosto pacienti lahko pomagajo sami brez zdravil, tako da uživajo hrano, ki jim ne škoduje, in se izogibajo navadam, ki jim povzročajo težave. Bolečina in nelagodje se najpogosteje pojavita v zgornjem delu trebuha ali za prsnico (zgaga) in se širi v vrat. Bolečina je pogosto pekoča in jo spremlja zatekanje vsebine želodca nazaj (regurgitacija) v požiralnik in tudi v usta (gastroezofagealna refluksna bolezen). Lahko pa se bolečina pojavlja izrazito v predelu nad popkom ali okoli njega in je običajno povezana z uživanjem hrane in z drugimi težavami, kot so napihovanje, spahovanje in nelagodje. Te težave opišemo kot dispepsija. Velikokrat se znaki prepletajo. Čezmerno vračanje želodčne vsebine lahko povzroči tudi druge, neznačilne težave: na primer kašelj, hripavost, vnetje žrela, bolečina v prsnem košu, spahovanje, prevladujoča bolečina za prsnico. Nekateri bolniki imajo le neznačilne znake, značilnih pa sploh ne, lahko pa se težave kažejo samo kot jutranja slabost.

Zdravniku napotimo paciente, če so se težave pojavile brez jasnega vzroka oziroma se pogosto ponavljajo, več kot 3-4 krat letno, če imajo alarmantne znake: nenamerno hujšanje, bruhanje krvave vsebine, črno, temno blato ali kri v blatu, težko, boleče požiranje, zatikanje hrane v požiralniku, neznani izvor, izguba apetita, splošna utrujenost, telesna aktivnost poslabša težave, hudi znaki in simptomi, če se stanje ne izboljša v 2 tednih. Zdravnik naj obravnava tudi otroke do 12 let s tovrstnimi težavami, nosečnice, doječe mamice ter starejše od 45 let, če so se težave pojavile prvič.

Lahko si pomagamo sami s spremembo načina življenja: izogibanje hrani, ki povzroča težave (maščoba, čokolada, orehi, začimbe, kava, pravi čaji itd.), izogibanje se hrani vsaj 3 ure pred spanjem, počasno, večkrat na dan, v manjših količinah uživanje obrokov, zmanjšanje prekomerne telesne mase, spanje z dvignjenim vzglavjem (če imate težave ponoči, morate dvigniti zgornji del postelje), zmanjšanje ali opustitev uživanja alkohola in kave, prenehanje kajenja, izogibanje se stresnim dogodkom…

Samozdravljenje lahko poteka z:

• Zdravila kemijskega izvora: zdravila, ki nevtralizirajo kislost želodčnega soka-antacidi; zdravila, ki zavirajo nastajanje kisline v želodčni sluznici-blokatorji receptorjev H2 v želodčni sluznici - ranitidin, zaviralci protonske črpalke v želodčni sluznici - pantoprazol,

• Zdravila naravnega izvora: Iberogast, Pervivo

• Galenski izdelki v obliki zdravilnih čajev z eno ali več posušenimi zdravilnimi rastlinami in v obliki raztopin, kot zeliščne kapljice za uživanje.

• Zdravilne rastline, katerih uporabe so potrjene z ustreznimi raziskavami, pri nekaterih gre za tradicionalno uporabo ali uporabo v ljudski medicini.