Probiotiki

SVETOVANJE PROBIOTIČNIH IZDELKOV V LEKARNI

Farmacevti si prizadevamo, da bi lekarna vedno bolj postajala prvo mesto, kjer ljudje poiščejo zdravstvene nasvete, se posvetujejo o zdravstvenih težavah, iščejo izdelke za samozdravljenje… Farmacevt s svojim znanjem vedno presodi ali si ljudje lahko pomagajo sami s samozdravljenjem in našim nasvetom ali pa napotijo osebo k zdravniku. Farmacevt je tudi oseba, od katere je v veliki meri odvisna uspešnost terapije. Važno je, da daje ustrezna navodila in seveda na ustrezen način. Farmacevti želimo ljudem pomagati, podaljšujemo jim življenje in skrbimo, da bi v življenju čim bolj uživali, skratka skrbimo za boljšo kvaliteto življenja. Farmacevti vsakemu pripravku dodamo svojo strokovnost in s tem dosežemo uspešnost zdravljenja.

Važno pa je, da ob svetovanju poznamo veščine komuniciranja. Komunikacija je dvosmeren proces, kar pomeni, da gre za izmenjavo mnenj, vprašanj, dejstev, ki nas pripeljejo do cilja. Naš cilj v pogovoru s pacientom je prepoznava težave, simptoma, ki ga želimo pozdraviti. Pri komunikaciji je temelj vsega strokovno znanje tistega, ki svetuje, poleg tega pa sodelujejo še navezava stika s sogovorcem (verbalna komunikacija), govorica telesa (neverbalna komunikacija), spoštovanje sogovorca, poslušati-razumeti relacija. Farmacevt mora poznati način, da pove cilj terapije, ki jo predlaga in da je v tem prepričljiv. Informacija mora biti hitro razumevajoča in takšna, da prepriča pacienta.

Da si pridobimo prave informacije za svetovanje, moramo upoštevati pacienta kot osebo, ki ima težave, si pridobiti njegovo zaupanje. Zaupanje je temelj našega uspeha! Pokazati moramo osebi, da želimo njene težave pozdraviti. Za pridobitev pravih informacij so ključna zastavljena vprašanja.

Nujno je pridobiti odgovor na naslednjih pet vprašanj:

1. Kdo je pacient oz. oseba s težavami?

2. Kakšne so težave?

3. Kdaj so se težave začele oz. kako dolgo že trajajo?

4. Ali ste že jemali kakšna zdravila za te težave?

5. Ali jemljete še kakšna druga zdravila?

Na osnovi tega poskušamo nakazati, da problem razumemo (empatija) in se tako približati osebi s težavami. Izberemo izdelek za samozdravljenje in svetujemo glede samega jemanja, možnih stranskih učinkov, prehodnih težav, da oseba ve, kako se bo odzvala, če bo do tega prišlo. Rezultat takšnega svetovanja naj bi bil vedno WIN-WIN model, ko sta oba udeleženca dialoga zadovoljna. Oseba s težavami ima pravo zdravilo in strokoven nasvet, mi pa zadovoljnega potrošnika, ki se bo verjetno še vračal v našo lekarno.

Takšen način svetovanja velja za vse izdelke, ki jih najdemo v lekarnah, v našem primeru tudi za svetovanje probiotikov.

Probiotiki

Z besedico probiotiki označujemo žive kulture mikroorganizmov, najpogosteje gre za bakterije, ki po zaužitju preživijo prehod skozi zgornji prebavni trakt in s svojo prisotnostjo v črevesju pozitivno učinkujejo na gostitelja. Beseda probiotik izhaja iz grškega izraza "pro bios" in pomeni za življenje. Med najpogostejšimi bakterijami so različne vrste Lactobacillus, bifidobakterije, nekateri streptokoki in drugi po gramu-pozitivni koki.

Človeški prebavni trakt poseljuje več kot 1014 bakterij in več kot 500 različnih vrst bakterij. Največ teh bakterij se nahaja v debelem črevesju, kjer je prisotnih tudi nekaj kvasovk (Candida). Z vidika presnove je debelo črevo najbolj aktiven telesni organ: črevesna mikroflora prispeva k razgradnji in absorpciji hrane, preprečuje naselitve in razraščanje patogenih mikroorganizmov, vpliva na obrambne sposobnosti telesa, sodeluje pri sintezi nekaterih vitaminov, pri stimulaciji imunskega sistema, kot tudi pri zmanjšanju alergičnih reakcij. Tako na sestavo kot velikost naravne črevesne mikroflore vplivajo prehrana, uporaba zdravil, stres, okužbe, kemično onesnaženje. Vsaka sprememba lahko povzroči porušenje stabilnega ravnovesja črevesne mikroflore in s tem preobrat iz koristnega v škodljivo delovanje v telesu.

Pri različnih zdravstvenih težavah si lahko pomagamo z dodajanjem probiotikov

Probiotike lahko uživamo v obogateni hrani, tako imenovani funkcionalni prehrani. To so jogurti, kefir, fermentirano mleko, nekateri siri, ki pa jih moramo shranjevati na hladnem , saj sicer lahko veliko število probiotičnih kultur propade.

Na trgu pa se pojavlja tudi veliko število prehranskih dopolnil, v obliki tablet, kapsul, praškov ali drugih farmacevtskih oblik, ki vsebujejo probiotične kulture. Zaradi velikega števila bolj ali manj agresivnih, žal velikokrat tudi zavajujočih oglaševanj teh izdelkov, kjer nepoznavalec težko loči kateri pripravki so varni in učinkoviti, je potrebno vedeti, kaj probiotiki sploh so, kakšni so njihovi učinki, kateri mikroorganizmi imajo probiotični učinek, potrebno količino, ki ima ugoden učinek na zdravje in tudi morebitne nevarnosti.
Probiotiki so nepatogeni mikroorganizmi in so podobni bakterijam, ki se nahajajo v prebavnem traktu. V telesu je prisotno ogromno število bakterij, ki jih imenujemo tudi dobre bakterije, njihova naloga je, da ustvarijo zdravo črevesno mikrofloro, ki predstavlja zaščito našega organizma pred patogenimi bakterijami ter morebitnimi okužbami.

Kriteriji za zagotovitev kvalitetnega probiotičnega izdelka

Za zagotovitev pozitivnega učineka probiotikov na telo, morajo biti probiotične kultur prisotne v obliki živih celic, odporne na želodčno kislino, encime, žolčne kisline. V čim večjem številu morajo prispeti na mesto delovanja, v debelo črevo. Sposobne morajo biti rasti v anaerobnem okolju in morajo biti dokazano varne. Tem kriterijem ustreza skupina mikroorganizmov, ki jih imenujemo mlečnokislinske bakterije. Te so iz rodov laktobacilov in bifidobakterij. V črevesni mikroflori zavirajo škodljive bakterije z nastankom antimikrobnih snovi in s tekmovanjem za vezavna mesta ter hrano. V črevesni sluznici okrepijo tesne stike med epitelnimi celicami, povečajo produkcijo mukoze in omogočijo obnovitev epitelnih celic, spodbujajo lahko tudi delovanje lastnega imunskega sistema. Mlečnokislinske bakterije so bakterije, ki povzročajo mlečnokislinsko vrenje. To je proces razgradnje ogljikovih hidratov brez prisotnosti kisika. Pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki z nižanjem pH v črevesju onemogočajo rast patogenih bakterij. Pri obeh vrstah obstaja mnogo različnih sevov, ki se med seboj razlikujejo po obstojnosti, učinkovitosti, varnosti. Zato se priporoča, da so vrsta in sev, kot tudi količina bakterij, vedno navedena na ovojnini.

Da se probiotiki uporabljajo za zdravljenje različnih simptomov veljajo naslednja dejstva, ki pa dostikrat niso podprta s kliničnimi študijami:

• zmanjšujejo rast patogenih bakterij, kot na primer E. Coli ali Clostridium difficile;
• preprečujejo driske, povzročene z rotavirusum ali salmonelo;
• preprečujejo potovalne driske in driske povzročene z antibiotiki;
• preprečujejo razraščanje glive Candida albicans;
• zmanjšajo serumski nivo holesterola;
• preprečujejo raka na črevesju;
• zmanjšujejo težave pri sindromu preobčutljivega črevesja;
• zmanjšujejo vnetne črevesne bolezni (Crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis);
• zmanjšujejo vaginalne infekcije;
• stimulirajo imunski sistem;
• povečajo produkcija vitaminov ;
• vpivajo na zaprtost in izboljšajo odvajanje blata:
• povečajo absorbcijo mineralov;
• zmanjšujejo težave pri ljudeh z laktozno intoleranco.

Znanstveno so potrdili pozitiven učinek, ki ga imajo probiotiki pri driskah, povzročenimi z antibiotiki, pri driskah zaradi okužb in potovalnih driskah, laktozni intoleranci in pri prekomernem razraščanju Candide albicans, pri urejanju boljšega odvajanje blata, predvsem pri otrocih.
Farmacevt mora z ustreznimi vprašanji ugotoviti ali pri osebi, ki išče pomoč, lahko svetujemo uporabo probiotikov glede na zgoraj omenjene indikacije.

Posamezne probiotične kulture imajo svojstveno delovanje

Posamezne kulture probiotikov se med seboj razlikujejo po učinkovitosti, sposobnosti preživetja v prebavnem traktu in naselitve v debelem črevesju. Tako bakterije Lb. Delbruecki subsp.bulgaricus in Streptocococcus thermophilus ne uvrščamo med probiotike, ker sta manj obstojni v kislem območju želodca, sta pa obe prisotni v običajnih jogurtih.

Uporaba probiotikov je na splošno precej varna. Je pa res, da je pri tovrstnih pripravkih potrebno vedeti kdo je proizvajalec, ki je odgovoren za varnost in učinkovitost, da ne vsebujejo kakšne patogene bakterije ter da so preizkušeni. Študije so pokazale, da različni sevi in vrste različno delujejo v črevesju, zato so se veliko boljši učinki pokazali, kadar je šlo za pripravek z različnimi sevi in vrstami, kot pa samo ob prisotnosti enega seva v pripravku. Opaziti je bilo aditivno, celo sinergistično delovanje med sevi in vrstami, pa tudi večja obstojnost posameznih bakterij pri prehodu skozi zgornji del prebavila je bila evidentirana.

Študije so pokazale tudi, da je veliko boljše imeti pripravke ločeno za specifične težave s tistimi kolonijami bakterij, ki so odgovorne za ugodne učinke v danem primeru. V teh primerih je učinek boljši in hitrejši. Probiotiki WAYA npr. nam ponujajo posebno paleto pripravkov, kjer gre za specifično mešanico 6 probiotičnih kultur, ki preprečujejo in odpravljajo zaprtje (WAYA IT); 7 kultur, ki ohranjajo ravnotežje v črevesni mikroflori med diarejo, katere vzrok je zastrupitev s hrano, vodo, imenovana tudi diareja na potovanju (WAYA AD); ter mešanico 9 probiotičnih kultur, ki vzpostavljajo ravnotežje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v črevesju med zdravljenjem z antibiotikom in po njem (WAYA AB).

Potovanja so vedno bolj priljubljena, diareja pa nam lahko povsem pokvari užitke. Farmacevti svetujemo preventivno ali kurativno jemanje probiotikov. Driska (diareja) nastane zaradi spremembe okolja, drugačne hrane, vročine ali pa zastrupitve. Pogosto je povzročitelj driske Escherichia Coli.

Probiotike odsvetujemo le v primeru oseb z zelo prizadetim imunskim sistemom in pri dojenčkih, ki še nimajo izoblikovane običajne črevesne mikroflore (ta se stabilizira pri starosti 2 let). Od neželenih učinkov lahko v glavnem pričakujemo le trebušno napenjanje in flatulenco, tj. nabiranje plinov v črevesju in želodcu.

Za doziranje probiotikov uporabljamo število živih mikroorganizmov v bilijonih, oziroma število enot, ki tvorijo kolonije (CFU/g). Po mnenju nekaterih strokovnjakov se mora za razvitje koristnih zaščitnih bakterij v mikroflori črevesja, zaužiti vsaj 108CFU/g mikrorganizmov iz probiotičnih kultur. Potrebno je upoštevati tudi ustrezne pogoje skladiščenja in roke uporabe. Probiotične bakterije so namreč izredno občutljive na vlago, toploto, kisik in neprimerno shranjevanje lahko zmanjša njihovo stabilnost in učinkovitost. Prav tako se lahko aktivnost probiotičnih kultur s staranjem zmanjša. Za koristen učinek je potrebno uživati probiotike dalj časa, saj je ugotovljeno, da jih že po enem do dveh tednih ni več v črevesju.

Problem nekaterih pripravkov je tudi vsebnost bakterij, ki lahko neugodno delujejo na naš organizem. Saccharomyces boulardii lahko povzročajo glivične okužbe, predvsem pri bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom.
Lahko tudi prihaja do interakcij z drugimi zdravili. Kadar probiotike uporabljamo za zaščito črevesne mikroflore pri zdravljenju z antibiotiki, se naj le-ti ne jemljejo istočasno. Antibiotiki uničujejo koristne in patogene bakterije, lahko pri hkratnem zaužitju probiotikov uničijo tudi dobre bakterije. Priporoča se vsaj dve urni zamik.

Delujejo lahko le aktivne probiotične kulture

Pomembna pa je tudi farmacevtska oblika probiotičnega pripravka. Lahko gre za tablete, kapsule, praške, tekočino. V povprečju preživi prehod skozi želodec in obdelavo z jetrnimi encimi, žolčnimi kislinami… 20-40% bakterij. Ustrezna farmacevtska oblika lahko zaščiti bakterije pred temi dejavniki. Največji odstotek bakterij preide v črevo z zaužitjem praška ali tekočine, manj pa s kapsulami, tabletami. Prašek vsebuje latentne (speče) probiotične kulture. Le-te moramo pred zaužitjem na tešče aktivirati v kozarcu vode – jih rehidrirati , saj jim to omogoča, da se prebijejo skozi agresivno kislo okolje želodca do črevesja. Probiotične kulture v kapuslah in tabletah pa pridejo v prvi stik z vodo šele v kislem okolju želodca To lahko neugodno deluje na samo preživetje bakterijskih kultur in s tem tudi na manjšo učinkovitost.

Na našem tržišču se pojavlja čedalje več probiotičnih prehranskih dopolnil. Pogosto prisotne napake so nepravilno imenovanje bakterijskih sevov, ali pa le- te sploh ne obstajajo, nezadostno število deklariranih živih kultur, uporaba nomenklutare, ki je ni več, nedokazane zdravstvene trditve ...

Ker pri prehranskih dopolnilih ni strogega nadzora glede količine, vsebnosti, varnosti, kot je to pri zdravilih, se uporabnik težko odloči o pravilni izbiri, ali pa se odloča na podlagi oglaševalskih akcij, ki pa niso vedno verodostojne. Tu pa se moramo izkazati farmacevti s svojim znanjem!

Literatura:

1. Reid G., et al. Urogenital Lactobacilli Probiotics, Reliability, and Regulatory Issues. J. Dairy Sci 2001. 84(E. Suppl.):E164-E169

2. Timmerman H.M., et al. Monostrain, multistrain and multispecies probiotics- A comparison of functionality and efficacy. Int I Food Microbiol 2004;96:219-33

3. Koning CJM, Jonkers DMAE, Stobberingh EE, Mulder L, Rombouts FM and Stockbrügger RW The Effect of a Multispecies Probiotic on the Intestinal Microbiota and Bowel Movements in Healthy Volunteers Taking the Antibiotic Amoxycillin. Am J Gastroenterol 2007;102;1-12

4. Souza et al.: Probiotics in prevention of antibiotic associated diarrhoea: meta-analysis . BMJ. 2002 Jun 8;324(7350):1361.

5. Mulder L, Probiotics in the prevention of traveller's diarrhoea. Agrofood 2004 March/April: 43-44

6. Bekkali N, Bongers MEJ, Van den Berg MM, Liem O, Benninga MA. The role of a probiotics mixture in the treatment of childhood constipation: a pilot study. Nutrition Journal 2007, 6-17

7. http://www.lekarna-velenje.si/...

8. MEDIS,d.o.o.; Specialni probiotični praški WAYA

9. http://www.innovationsfood.com/Ecologic