Prehlad in gripa

SVETOVANJE PRI SAMOZDRAVLJENJU PREHLADA IN GRIPE

UVOD

Jesen poleg pisanih barv, megle in dežja prinaša tudi virusne okužbe, ki so vzrok, da se ljudje zatečejo po nasvet in pomoč v lekarno. Največkrat gre za virusne okužbe dihal, kot sta prehlad in gripa. Gre za skupek simptomov in znakov, ki si jih večinoma ljudje lahko lajšajo sami. Bolezen praviloma v nekaj dneh izzveni sama.

1. PREHLAD IN GRIPA

Prehlad in gripa sta virusni obolenji, ki se širita s kužnimi kapljicami, ki nastanejo pri kihanju, kašljanju ali glasnem govorjenju obolelega, in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega (kljuke, pipe, denar, kozarci, pribor …). (3) Potreben je stik ali bližina z obolelim do 1 m ali stik z okuženo površino, kjer v sluzi virus lahko preživi več ur in ga lahko prenesemo prek sluznice ust, nosu ali oči v telo. (3)

Prehlad je najpogostejše obolenje zgornjih dihalnih poti, povzroča ga več kot 200 različnih virusov (rinovirusi, korona virusi). Pojavlja se vse leto, vendar pa je pogostejši jeseni in pozimi. V povprečju odrasla oseba preboli od dva do tri prehlade letno, otroci pa od šest do osem. Prehladno obolenje traja do nekaj dni. Zapleti so redki, lahko se pojavijo zamašeni sinusi ali blago vnetje srednjega ušesa. (1, 2, 4)

Gripa (influenca) je zelo nalezljiva virusna bolezen, a je bolj sezonska (od oktobra do aprila). Najpogosteje jo povzročajo virus influence A, B ali C. Ti zaradi spremembe v svoji sestavi nenehno spreminjajo svoje lastnosti. Bolezenski znaki nastopijo od en do tri dni po okužbi, trajajo pa lahko tudi do teden ali dva. Pri prebolevanju gripe so morebitni zapleti hujši, lahko se razvije pljučnica, vnetje sinusov ali vnetje srednjega ušesa. (1, 2, 3, 4)

Značilni simptomi in znaki

Preglednica 1: Simptomi prehlada in gripe (1).

1. PREHLAD

Prehlad se lahko pojavi že naslednji dan po okužbi ali najpozneje tri dni po njej, ko virus predre prvo obrambno linijo v sluznici. Najbolj smo kužni 24 ur pred izbruhom simptomov, virus pa je v telesu še 10 dni po pojavu bolezenskih znakov. (1, 3)

Najprej se pojavijo nelagodje v nosu in žrelu, kihanje, nahod in slabo počutje, prvi znaki vnetja pa so zamašen nos, suhost in bolečina v žrelu ter hripavost. Telesna temperatura je na začetku lahko nekoliko povišana. Izcedek iz nosu je voden, bister in še najbolj moteč, kasneje pa se zgosti, postane moten, rumeno zelen in manj obilen. Zaradi izcedka iz nosu se lahko zapre Evstahijeva cev, ki povezuje nosno votlino s srednjim ušesom. Vnetje in oteklost nosne sluznice pa lahko povzročata glavobol. Vztrajajoč, močan glavobol, katerega bolečina seva v predel obraza (nad ali pod očmi), je lahko posledica vnetja sinusov. Prehlad običajno spremlja tudi kašelj. Nenaden nastop simptomov (v nekaj urah) najverjetneje nakazuje gripo. Bolečine v sklepih in/ali mišicah so značilnejše za gripo in se ob prehladu redkeje pojavljajo. (1, 3, 7)

Prehlad običajno mine v 7 do 10 dneh, suh ali vlažen kašelj pa lahko traja dlje, tudi en mesec ali več. Včasih lahko pride do zapletov, kot sta vnetje obnosnih votlin (sinusitis) in vnetje srednjega ušesa (največkrat pri otrocih). Pri okužbah spodnjih dihal je najpogostejši zaplet pljučnica. (1)

Ob znakih, podobnih prehladnim (izcedek iz nosu), ki se pojavljajo predvsem ob cvetenju dreves, trav ali cvetlic, in ko kljub ustreznemu zdravljenju trajajo več kot 10 dni, obstaja velika verjetnost, da gre za seneni nahod. Pri tem se poleg izcedka iz nosu pojavlja tudi izcedek iz oči, ki so lahko pordele. Značilno je tudi srbenje nosu, oči ali žrela in pogosto kihanje. V tem primeru pa gre za alergijski rinitis. (1)

Preprečevanje okužb (1, 3)

Uspešno preprečevanje virusnih okužb zgornjih dihal je sestavljeno iz preprečevanja okužbe in krepitve delovanja imunskega sistema. Ker se virus prenaša predvsem s telesnim stikom, se lahko zaščitimo pred okužbo, tako da:

• si roke pogosto umivamo z milom in toplo vodo (mehanska odstranitev),

• se z rokami ne dotikamo nosu in oči,

• se izogibamo javnih, zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi,

• kašljamo in kihamo v zgornji del rokava ali robček,

• papirnate robčke po uporabi takoj zavržemo,

• se od tistega, ki kašlja in kiha, čim bolj oddaljimo,

• se izogibamo stresu, preobremenitvam in dietam, saj se s tem zmanjša delovanje imunskega sistema,

• si privoščimo dovolj spanca in telesne aktivnosti, posebno na svežem zraku, kar bo okrepilo imunski sistem,

• prenehamo kaditi. Kadilci so ena izmed skupin, ki je bolj podvržena obolevnosti zaradi prehlada. Vzrok je verjetno v slabši zmožnosti dihal za izločanje virusov ter oslabljeni imunski odpornosti.

• Če pri sebi opazimo bolezenske znake, ostanemo doma in počivamo, in če se stanje poslabša, pokličemo zdravnika. (1, 3, 4)

Zdravljenje prehladnih obolenj je simptomatsko (blažimo trenutne, moteče znake prehlada) in je še posebej pomembno v prvih treh dneh.

Strokovni delavci v lekarni se moramo pri svetovanju za samozdravljenje najprej seznaniti z bolnikovim zdravstvenim stanjem, da se lahko odločimo, ali je primerno samozdravljenje ali mora bolnik obiskati zdravnika. Opredelimo jakost in trajanje simptomov prehlada, povprašamo še o morebitnih drugih težavah (kronične nenalezljive bolezni). Pri izbiri pravega zdravila ima pomembno vlogo razvojna faza prehlada in ali se takšen prehlad velikokrat ponavlja. V večini primerov svetujemo samozdravljenje s pripravki za lajšanje simptomov, če pa ocenimo, da je njihova jakost takšna, da lahko pride do bakterijskega tonzilitisa, faringitisa, sinusitisa ali bronhitisa, napotimo bolnika k zdravniku. Pri svetovanju samozdravljenja opozorimo na način uporabe zdravila in trajanje zdravljenja, na morebitne stranske učinke, interakcije, kontraindikacije. Posebna previdnost je potrebna pri svetovanju samozdravljenja pri otrocih, mlajših od dveh let, nosečnicah, doječih mamicah in bolnikih, starejših od 65 let. (1)

1. GRIPA

Je akutna virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo virusi influence, in sicer virus influence A, B ali C. Vsi trije rodovi virusa se razlikujejo po antigenskih razlikah beljakovin v celičnem jedru in celičnem matriksu. Virusi influence tipa A so najverjetnejši povzročitelji epidemije in pandemije, saj pri njih lahko pride do nenadne večje spremembe genoma, t. i. antigenskega premika, kadar je celica sočasno okužena z dvema različnima sevoma virusa in se genoma prerazporedita. Na takšne večje spremembe imunski sistem ni pripravljen in okužba se hitro širi. Pri tipih B in C prihaja zaradi točkovnih mutacij le do manjših sprememb genoma, t. i. antigenskega odmika. Viruse influence tipa A razvrstimo po podtipih naprej glede na dve vrsti beljakovin kapside: hemaglutinina (oznaka HA ali H) in nevraminidaze (oznaka NA ali N). V virusih influence, ki povzročajo gripo pri ljudeh, so tri vrste hemaglutininov (H1, H2, H3) in dve vrsti nevraminidaz (N1, N2). Postopne majhne spremembe antigenov povzročitelja so odgovorne za epidemije, ko pa prihaja v nepričakovanih časovnih presledkih do pojava popolnoma novih podtipov, pa so ti odgovorni za pojav pandemij. (3, 7)

Oboleli za gripo bi se morali zavedati, da lahko virus prenašajo med boleznijo in še 5 dni potem, ko nimajo več simptomov.

Simptomi gripe se razlikujejo od simptomov prehlada. Bolezenski znaki se pojavijo po 3–4 dneh po okužbi, prepoznamo jih po: mrazenju, izčrpanosti, visoki telesni temperaturi, glavobolu, bolečinah v mišicah in sklepih, draženju v žrelu, suhem, dražečem kašlju, zamašenem nosu ali izcedku iz nosu, bruhanju (včasih) in driski (včasih). Neugodni znaki po navadi minejo v 3–7 dneh, več tednov pa lahko trajata še kašelj in izčrpanost. (1, 3, 7)

Pri gripi so možni zapleti, ker virus influence lahko poškoduje sluznico spodnjih dihalnih poti. Bakterije imajo večjo možnost prodreti do pljučnega tkiva in povzročiti pljučnico. Ta zaplet je pogostejši, a tudi nevarnejši pri starejših in kroničnih bolnikih in je neprijeten predvsem zaradi poslabšanja osnovnih bolezni. Astmatiki in bolniki s KOPB so po okužbi bolj prizadeti, redkeje se pojavijo zapleti, kot so miokarditis, perikarditis, encefalitis, transverzalni mielitis … Posebna previdnost je potrebna pri svetovanju samozdravljenja pri otrocih, mlajših od dveh let, nosečnicah, doječih mamicah in bolnikih, starejših od 65 let. (1)

Za preprečevanje okužb z virusom influence velja enako, kot smo omenili že pri prehladu, pomembna je krepitev imunskega sistema.

Najbolj učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, ki je priporočljivo za vsakogar, še posebej za majhne otroke (od 6 do 23 mesecev), starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi kardiovaskularnimi obolenji, obolenji pljuč, ledvic, diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo, bolnike z malignomom, družinske člane starejših oseb in kroničnih bolnikov, družinske člane majhnih otrok in dojenčkov, zdravstveno osebje, ljudi v poklicih, kjer bi bila zaradi gripe ohromljena dejavnost (šola, policija, carina ...). (9)

1. ZDRAVLJENJE PREHLADA IN GRIPE (1)

Zdravljenje poteka tako, da lajšamo težave. Pomagamo si lahko z nefarmakološkimi ukrepi:

• Počitek in pitje večjih količin tekočine (vode, soka, toplih napitkov ali limonade). Pitje tekočin preprečuje izsušitev grla, nosu in sinusov. Sluznice ostanejo primerno vlažne in razmere za obstoj virusov so slabše. Izogibati se je dobro kofeinu (kavi, pravemu čaju, kokakoli) in alkoholu, ker povečujeta izsušenost. Povečan vnos tekočine se odsvetuje pri določenih stanjih (okužba spodnjih dihal, srčno popuščanje, odpovedovanje ledvic), saj se lahko s tem poslabša že prisotno bolezensko stanje.

• Priporočajo se vlaženje zraka v prostoru, grgranje slane raztopine in izpiranje nosu. Za to se lahko uporabi fiziološka raztopina ali morska voda v obliki kapljic ali pršil za nos. Delujeta tako, da pomirjata vzdraženo sluznico in zrahljata sprijeto sluz.

• Inhaliranje vodne pare, ki so ji lahko dodana eterična olja (evkalipta, mete, bora, kamilice, čajevca), koristi dihalnim potem. S tem se lahko odmaši nos, eterična olja pa imajo tudi določeno protimikrobno delovanje, ni pa dokazano, da skrajšajo trajanje prehlada. Vdihavanje pare ugodno deluje na pljuča, ker ovlaži dihalne poti in zboljša prekrvljenost.

• Koristna je tudi kopel, ki se ji doda eterična olja v obliki kopalne soli ali olja za kopanje. Dobro deluje predvsem pri težavah z dihali (zamašen nos ali izcedek iz nosu in kašelj), še posebno če se uporabi: evkaliptovo olje, olje smrekovih ali borovih iglic, olje timijana ali ciprese. Ne sme pa se uporabljati pri otrocih in preobčutljivih osebah.

• Dojenčke je priporočljivo pestovati v pokončnem položaju, saj se s tem poveča odvajanje izcedka iz nosne votline (nosna drenaža). Priporočajo se tudi zadosten vnos tekočine, povečana vlažnost zraka v prostoru in izpiranje nosu s fiziološko raztopino. (1)

1. SAMOZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI (1, 5, 6)

1. Zdravila kemičnega izvora

Zdravila za samozdravljenje prehlada ali gripe so namenjena izključno lajšanju simptomov/znakov in skrajšanju njihovega trajanja in s tem tudi možnih zapletov. Zdravila, ki vsebujejo več učinkovin, se priporočajo samo takrat, ko so izraženi vsi simptomi/znaki, proti katerim tako zdravilo deluje. Drugače se svetujejo raje zdravila z eno učinkovino. Različna zdravila za lajšanje težav ob prehladu ali gripi lahko vsebujejo enako učinkovino, zato je vedno treba preveriti, da se učinkovine ne podvajajo. Če je pacient za odpravo težav že uporabil zdravilo, dosegljivo brez recepta, in v 7 dneh ni bilo izboljšanja, svetujemo obisk zdravnika.

Odvisno od simptomov/znakov se lahko uporabi zdravila pri:

1. bolečem žrelu:

– zdravila, ki pospešujejo celjenje sluznice in kože,

– zdravila, ki na sluznici lokalno zmanjšajo čutno zaznavo (lokalni anestetiki),

– zdravila, ki preprečujejo rast in razvoj mikroorganizmov na sluznicah (antiseptiki);

2. izcedku iz nosu/zamašenem nosu (Opisana bodo pri Samozdravljenju alergijskega rinitisa.):

– zdravila za lokalno zdravljenje otekle nosne sluznice – lokalni dekongestivi za nos,

– zdravila za zdravljenje oteklih sluznic v nosu in obnosnih votlinah za uživanje – peroralni dekongestivi;

3. bolečinah (v mišicah ali glavobol) in vročini:

– zdravila za lajšanje bolečine in zniževanje povišane telesne temperature;

4. kašlju:

– zdravila za pomiritev kašlja ali za pospeševanje izkašljevanja;

5. za krepitev odpornosti organizma (Opisana bodo v naslednjih poglavjih.)

– imunostimulanti, kalcijeve soli, vitamin C.

I. Zdravila za lajšanje bolečega žrela

1. Zdravila, ki pospešujejo celjenje sluznice in kože

Kalcijev pantotenat se po zaužitju v telesu spremeni v pantotensko kislino ali vitamin B5, snov, ki je za telo nujno potrebna, da lahko normalno gradi in obnavlja celice kože in sluznic. V procesu obnove celic je potreben za gradnjo koencima A, ki ima pomembno vlogo v celični presnovi.

Zdravilo je na voljo v obliki tablet. Tableto se vzame takoj ob neprijetnem občutku v žrelu in se jo počasi topi v ustih. Jemlje se jih neodvisno od hrane. Takoj po uporabi se ne priporoča uživanje hrane ali pijače, da se ne pospeši odstranjevanje zdravila z ustne sluznice in žrela.

Odmerjanje: Priporočeni odmerek zdravila se vzame do trikrat na dan, dokler trajajo bolečine, vendar ne dlje kot tri dni. Zdravila naj ne jemljejo mlajši od 12 let. Ni podatkov o medsebojnem delovanju z drugimi zdravili.

Možni neželeni učinki: Neželeni učinki so zelo redki, lahko pa se pojavi preobčutljivost.

Nosečnost in dojenje: Uporaba je v času nosečnosti in dojenja dovoljena.

2. Zdravila, ki preprečujejo rast in razvoj mikroorganizmov na sluznicah (antiseptiki)

Uporabljajo se:

amilmetakrezol, benzalkonijev klorid, benzidamin hidroklorid, cetilpiridinijev klorid, diklorobenzilalkohol, heksetidin, klorheksidin diglukonat, krezol in povidon-jod.

Bakterije ubijejo ali zavrejo njihovo razmnoževanje, uničujejo tudi nekatere glive in viruse.

Če jih počasi raztopimo v ustih, pospešujejo izločanje sline, odplavljajo povzročitelje vnetij s površine sluznice in pospešujejo njeno celjenje. Zdravila so na voljo v obliki pastil, ustnih vod in pršil. Zdravila z antiseptiki uporabimo takoj, ko začne boleti žrelo. Pastile so tablete, ki se jih raztopi v ustih in so primerne oblike za vse starostne skupine, razen za otroke, mlajše od 4 let. So najbolj običajne farmacevtske oblike, ki se uporabljajo za lajšanje težav pri vnetem in bolečem žrelu. Pastile moramo počasi topiti v ustih, najmanj 10 minut. Ker so zdravila, ki so v pastilah, dalj časa na sluznici kot pri uporabi ustnih vod, so zelo uspešna pri odpravljanju bolečin pri vnetem žrelu. Ustna voda se ne uporablja neposredno iz steklenice, ampak jo je treba odmeriti z za to namenjeno odmerno posodico, ki je včasih priložena zdravilu, ali z žlico. Grgrati jo je treba najmanj eno minuto in nato tekočino izpljuniti. Ustne vode niso primerne za otroke, mlajše od 12 let, ker obstaja nevarnost, da tekočino pogoltnejo. Tudi čas zadrževanja v ustih in grgranje sta lahko pri otrocih težavna. Pršila so namenjena razprševanju na ustno sluznico in žrelo. Priporočljivo je, da ima vsak član družine lasten pršilnik. V nasprotnem primeru je treba nastavek vedno razkužiti, da ni navzkrižne okužbe. Med aplikacijo se svetuje zadržati dih. Takoj po uporabi se ne priporoča uživanje hrane ali tekočine!

Odmerjanje: Priporočeni odmerek antiseptika se vzame večkrat na dan, dokler trajajo bolečine, vendar ne dlje kot 7 dni. Ne sme se preseči največjega dovoljenega dnevnega odmerka za posamezno zdravilo. Zdravila naj ne jemljejo mlajši od 6 let oziroma mlajši od 12 let (razen če je posebej navedeno v priloženih navodilih za uporabo), nosečnice, doječe matere in v posebnih primerih, ki so navedeni v navodilih za uporabo zdravil za lajšanje težav v žrelu.

Možni neželeni učinki: Ob predpisani uporabi so neželeni učinki blagi in redki, ob preseženih odmerkih se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije, draženje sluznice v ustih, slabost, bruhanje, pekoč občutek ali zbadanje v ustih in žrelu, otekanje ust in žrela, izpuščaj na koži, želodčne in črevesne težave, pri daljši uporabi se lahko prehodno poslabša okušanje.

3. Zdravila, ki na sluznici zmanjšajo čutno zaznavo (lokalni anestetiki)

So zdravila, ki na sluznici lokalno zmanjšajo čutno zaznavo in preprečijo občutek bolečine. So kemično različne snovi.

Uporabljata se: lidokain in benzokain.

Zdravila so na voljo v obliki pastil, ustnih vod in pršil. Po uporabi se svetuje, da se pol ure ne je in ne pije, ker se zaradi neobčutljivosti jezika in ustne sluznice lahko pacient poškoduje! Oteženo je tudi požiranje hrane, zato lahko hrana zaide v sapnik. Kadar se uporablja zdravila z lokalnimi anestetiki, je potrebna previdnost pri uživanju vroče hrane in pijače, ker se lahko zaradi zmanjšane občutljivosti oseba opeče. Odsvetuje se jemanje mlajšim od 12 let, nosečnicam, doječim mamicam, preobčutljivim za lokalne anestetike, bolnikom, ki imajo srčno-žilne bolezni, če imajo močno vneto ali hudo poškodovano ustno sluznico, bolnikom, ki imajo bolezni, ki povzročajo krče, in bolnikom z zmanjšanim delovanjem jeter in/ali ledvic.

Odmerjanje: Priporočeni odmerek lokalnega anestetika se vzame večkrat na dan, ne dlje kot teden dni! Ne sme se preseči največjega dovoljenega dnevnega odmerka za posamezno zdravilo. Pri odmerjanju je treba upoštevati priloženo navodilo za uporabo zdravila.

Možni neželeni učinki so neobčutljivost žrela in oteženo požiranje. Ob preseženih odmerkih se lahko pojavijo neželeni učinki: izpuščaji na koži in sluznicah, nervoza, zehanje, vznemirjenost, motnje razpoloženja, krči, močan padec krvnega tlaka in zaustavitev srca.

Zdravila za samozdravljenje pogosto vsebujejo kombinacijo antiseptikov, lokalnih anestetikov in sestavin, ki pospešijo izločanje sline. Delujejo antiseptično, tako da preprečujejo razvoj in rast mikroorganizmov. Lokalni anestetiki lajšajo bolečine. Slina, ki se izloča, odplavlja povzročitelje vnetij in vlaži vneto sluznico.

II. Zdravila za lajšanje težav pri izcedku iz nosu/zamašenem nosu

Zdravilne učinkovine bodo opisane pri alergijskem rinitisu. Pri prehladu in gripi se uporabljajo:

ksilometazolin, nafazolin in oksimetazolin sami ali v kombinaciji s hialuronsko kislino in dekspantenolom – lokalnimi dekongestivi.

Pripravki so v obliki kapljic za nos ali pršil.

Peroralna dekongestiva pa sta loratadin in psevdoefedrin skupaj v obliki tablet.

III. Zdravila za lajšanje bolečine in zniževanje povišane telesne temperature

Acetilsalicilna kislina

Acetilsalicilna kislina lajša bolečine, znižuje povišano telesno temperaturo in deluje protivnetno. Zavira tudi zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov) in preprečuje nastanek krvnih strdkov. Uporablja se za lajšanje glavobola, zobobola, vnetega žrela, bolečin v hrbtu, mišicah in sklepih ali med menstruacijo, blagih bolečinah zaradi vnetih sklepov ter za simptomatsko lajšanje bolečin in zniževanje zvišane telesne temperature pri prehladu ali gripi. Učinek nastopi po 10 do 20 minutah in je odvisen tudi od farmacevtske oblike zdravila. Zdravila z acetilsalicilno kislino so na voljo v obliki tablet, šumečih tablet in žvečljivih tablet.

Acetilsalicilna kislina se odsvetuje, če gre za alergijo na učinkovino in druge salicilate ali katerokoli sestavino zdravila, če je prisotna aktivna razjeda na želodcu in/ali dvanajstniku, če je pacient nagnjen h krvavitvam ali je imel po jemanju salicilatov oziroma snovi s podobnim delovanjem (nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila) že kdaj astmatične napade, jemlje metotreksat (15 mg/teden ali več), odsvetuje se v zadnjem trimesečju nosečnosti, pri hudi ledvični odpovedi, hudi jetrni odpovedi in hudem srčnem popuščanju.

Ne priporoča se jemanje acetilsalicilne kisline z drugimi nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatičnimi zdravili, glukokortikoidi (zdravila, ki zmanjšajo vnetje in zavirajo imunski sistem), trombolitiki, antikoagulanti in zaviralci agregacije trombocitov (zdravila, ki raztapljajo krvne strdke oziroma preprečujejo njihov nastanek), zdravili za zmanjševanje vrednosti glukoze v krvi (če imate sladkorno bolezen), zdravili za povečanje izločanja sečne kisline, metotreksatom, valprojsko kislino, z zaviralci angiotenzinske konvertaze, diuretiki, acetazolamidom.

Odmerjanje: največji dnevni odmerek je 8 tablet po 500 mg. Šumeče tablete ali tablete, ki se raztopijo v ustih, začnejo hitreje delovati kot klasične.

Možni neželeni učinki: pogost neželeni učinek je bolečina v trebuhu, občasno se pojavijo zgaga, slabost, bruhanje, preobčutljivostne reakcije, na primer kožne reakcije. Acetilsalicilna kislina vpliva na zlepljanje (agregacijo) trombocitov, zato se lahko med njenim jemanjem poveča nevarnost krvavitve. V nosečnosti in med dojenjem se sme acetilsalicilna kislina jemati le pod nadzorom zdravnika.

Sočasno jemanje zdravila in uživanje alkohola se odsvetujeta. Acetilsalicilna kislina lahko pri otrocih povzroči resen zaplet, ki ga imenujemo Reyev sindrom. Gre za redko, a nevarno stanje, ki lahko zajame vse organe, najpogosteje jetra in možgane. Zato odsvetujemo dajanje zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino, otrokom!

Paracetamol

Paracetamol lajša bolečine in znižuje povišano telesno temperaturo. Deluje tako, da vpliva na center za uravnavanje telesne temperature v možganih, tako da se pri okužbah in drugih vzrokih ne poviša temperatura telesa. Uporabljate ga lahko za zniževanje povišane telesne temperature, ki spremlja bakterijske in virusne okužbe, lajšanje blagih do zmernih bolečin, bolečin pri poškodbah ter po zdravniških in zobozdravniških posegih, pri revmatičnih bolečinah (na primer pri osteoartrozi in kratkotrajnih bolečinah v križu, ki so posledica nepravilne drže, natega križa ali športnih poškodb) ter pri bolečinah v mišicah in sklepih pri prehladu in gripi. Zaradi učinkovitosti in varnosti je paracetamol v priporočenih odmerkih posebno primeren za otroke.

Po zaužitju se hitro in popolno prenese iz prebavil v krvni obtok. Proti bolečinam deluje že v 30 minutah do 2 urah in traja od 3 do 4 ure, učinek proti vročini pa nastopi po 2 do 3 urah in traja 6 ur. Po vstavitvi svečke v danko začne učinkovati v 15 do 60 minutah in traja do 6 ur. Paracetamol je na voljo v obliki suspenzije, tablet in svečk.

Odmerjanje: Priporočeni odmerek paracetamola se sme dajati v najmanj 4- do 6-urnih presledkih, če je treba. Ne priporoča se več kot 4 odmerkov na dan. Za odrasle in otroke nad 12 let je maksimalen dnevni odmerek 8 tablet po 500 mg, drugače pa se dnevni odmerek in enkraten odmerek prilagajata starosti otrok. Priporočenih odmerkov ni dovoljeno preseči. Odsvetuje se jemanje, če je oseba alergična (preobčutljiva) za paracetamol, če gre za hudo jetrno in ledvično okvaro, če je prisotno vnetje jeter, ki ga povzročajo virusi (virusni hepatitis), in če v 3 dneh ni izboljšanja stanja.

Zaradi součinkovanja z nekaterimi drugimi zdravili se učinek paracetamola ali drugih sočasno uporabljenih zdravil lahko poveča ali zmanjša. To se zgodi pri nekaterih zdravilih za: preprečevanje nastanka krvnih strdkov (varfarin), uravnavanje črevesne gibljivosti (metoklopramid), preprečevanje slabosti in bruhanja (domperidon), uravnavanje količine holesterola in drugih maščob v krvi (holestiramin), zdravljenje epileptičnih napadov (barbiturati, antiepileptiki), zdravljenje tuberkuloze (rifampicin), zdravljenje bakterijskih okužb (kloramfenikol). Sočasno se ne sme jemati več zdravil, ki vsebujejo paracetamol.

Možni neželeni učinki: Ob jemanju priporočenih odmerkov so neželeni učinki redki in blagi. Pojavijo se lahko slabost, preobčutljivostne reakcije, predvsem kožni izpuščaji, srbenje in koprivnica, utrujenost. redko driska in bruhanje, zlatenica, vnetje trebušne slinavke (pankreatitis) in povečana aktivnost jetrnih encimov ter spremembe krvne slike (levkopenija in trombocitopenija).

Nosečnost in dojenje: Med nosečnostjo in dojenjem je jemanje zdravila dovoljeno le po priporočilu zdravnika in čim krajši čas, po možnosti samo posamezne odmerke.

Posebna opozorila/Dodatna opozorila: Med zdravljenjem s paracetamolom se odsvetuje pitje alkoholnih pijač.

Kombinirana zdravila za lajšanje znakov prehlada in gripe

Zdravila, ki vsebujejo več učinkovin, se priporoča samo takrat, ko so izraženi vsi simptomi, proti katerim tako zdravilo deluje. Prednost takšnih zdravil je v tem, da se lahko z enim zdravilom ublaži več simptomov hkrati. Po drugi strani je treba upoštevati, da se vsi simptomi navadno ne pojavljajo hkrati, vsaj ne v enaki jakosti. Nesmiselno je jemanje zdravila za neki simptom, ki ni izražen. S tem se poveča tveganje pojava neželenih učinkov.

Acetilsalicilna kislina z dodatkom askorbinske kisline (vitamin C) ali psevdoefedrina

Acetilsalicilna kislina lajša bolečine, znižuje povišano telesno temperaturo in deluje protivnetno. Askorbinska kislina (vitamin C) lahko povečuje telesno odpornost in nadomesti vitamin C, ki se med prehladom in gripo bolj porablja. Psevdoefedrin deluje dekongestivno v nosni sluznici – oži razširjene arteriole v njej in zmanjša dotok krvi v otekli predel. Tako olajša težave zaradi zamašenega nosu (zmanjša kihanje, izcedek iz nosu, srbenje nosu in olajša dihanje).

Zdravilo je na voljo v obliki šumečih tablet ali zrnc za peroralno suspenzijo.

Odmerjanje: Če je treba, se lahko od 1 do 2 šumeči tableti ali vrečici v enkratnem odmerku jemljeta v presledkih na 4 do 8 ur. Zdravilo se lahko jemlje največ tri dni. Če simptomi ne izginejo ali se ponavljajo, je treba pacienta napotiti k zdravniku.

Ne jemlje se: če gre za preobčutljivost na acetilsalicilno kislino in druge salicilate ali katerokoli sestavino zdravila, če ima pacient akutno razjedo na želodcu in/ali dvanajstniku, če gre za nagnjenost h krvavitvam, če je prišlo po jemanju salicilatov oziroma snovi s podobnim delovanjem (nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila) že kdaj do astmatičnih napadov, če pacient jemlje metotreksat (15 mg/teden ali več), če je ženska v zadnjem trimesečju nosečnosti, če ima pacient hudo ledvično ali jetrno odpoved ali hudo srčno popuščanje, če ima zelo visok krvni tlak ali hudo bolezen koronarnih arterij, če se jemlje hkrati kakšno zdravilo, ki vsebuje zaviralec monoaminooksidaze za izboljšanje razpoloženja (moklobemid) ali zdravljenje Parkinsonove bolezni (selegilin).

Pri kombinaciji z drugimi zdravili je veliko omejitev, na katere je treba ob svetovanju opozoriti.

Možni neželeni učinki: prebavne težave, simptomi dispepsije in bolečine v trebuhu. Acetilsalicilna kislina zavira agregacijo trombocitov, zato se lahko med njenim jemanjem poveča nevarnost krvavitve.

Nosečnost in dojenje: V zadnjem trimesečju nosečnosti se odsvetuje jemanje zdravila.

Sočasno uživanje alkoholnih pijač poveča nevarnost krvavitve iz prebavil, zato se odsvetuje. Starejši bolniki so lahko posebno občutljivi za učinke psevdoefedrina; povzroči jim lahko zaspanost ali dojemanje stvari, ki niso resnične (halucinacije). Psevdoefedrin je na seznamu snovi, katerih prisotnost v urinu je lahko vzrok za diskvalifikacijo športnika. Acetilsalicilna kislina lahko pri otrocih povzroči resen zaplet, ki ga imenujemo Reyev sindrom.

Paracetamolu so dodani še kofein in/ali kodein in/ali fenilefrin in/ali psevdoefedrin in/

ali terpin in/ali dekstrometorfan in/ali doksilamin in/ali askorbinska kislina (vitamin C)

Paracetamol je zdravilo za lajšanje bolečine in zniževanje povišane telesne temperature. Kofein spodbuja osrednje živčevje in poveča protibolečinski učinek paracetamola. Fenilefrin in psevdoefedrin očistita zamašene nosne prehode in sinuse ter tako omogočita lažje dihanje. Dekstrometorfan blaži dražeči kašelj, ki je posledica draženja žrela pri prehladnih obolenjih. Terpin pospešuje izkašljevanje. Doksilamin deluje uspavalno, blaži nahod in kihanje. Askorbinska kislina (vitamin C) lahko povečuje telesno odpornost in nadomesti vitamin C, ki se med prehladom in gripo bolj porablja.

Zdravila so na voljo v obliki tablet, zrnc za peroralno uporabo in sirupa.

Odmerjanje: Zdravila se ne sme jemati pogosteje kot vsake 4 ure. Če se znaki bolezni poslabšajo ali ne izboljšajo v nekaj dneh (3–5 dni), je potreben posvet z zdravnikom.

Ne jemlje se: če je pacient preobčutljiv za paracetamol ali katerokoli sestavino zdravila, če ima okvaro jeter, hudo okvaro ledvic, če ima vnetje jeter, ki ga povzročajo virusi (virusni hepatitis), če že jemlje drugo zdravilo proti gripi ali prehladu, uporablja druge dekongestive ali druga zdravila, ki vsebujejo paracetamol, če se zdravi z nekaterimi zdravili za zdravljenje motenj razpoloženja (triciklični antidepresivi) ali z nekaterimi zdravili za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, če se zdravi ali se je v zadnjih 2 tednih zdravil z nekaterimi zdravili za zdravljenje motenj razpoloženja, če ima visok krvni tlak, povečano delovanje ščitnice, sladkorno bolezen ali srčne bolezni, ne jemlje se sočasno z zdravili za lajšanje migrenskih glavobolov, če ima pacient ledvične kamne, če ima povečano prostato z zastajanjem in zelo oteženim odvajanjem seča, če ima astmo, kronično obstrukcijsko pljučno bolezen, preboleva pljučnico ali je dihanje oslabljeno.

Pri kombinaciji z drugimi zdravili je veliko omejitev, na katere je treba ob svetovanju opozoriti.

Možni neželeni učinki: Ob jemanju priporočenih odmerkov so neželeni učinki redki in blagi: slabost, preobčutljivostne reakcije, predvsem kožni izpuščaji, srbenje in koprivnica, utrujenost. Ob jemanju zdravil, ki vsebujejo dekongestiv, se redko pojavijo: suha usta, slabost, bruhanje, zaspanost, nespečnost, nemir, razdražljivost, glavobol, omotica, povišan krvni tlak in hitro bitje srca.

Nosečnost in dojenje: Noseče in doječe matere lahko čim krajši čas jemljejo zdravilo, ki ob paracetamolu vsebuje le askorbinsko kislino, in še to le po predhodnem posvetu z zdravnikom.

Sočasno jemanje teh zdravil in uživanje alkohola se odsvetuje. Starejši bolniki so lahko posebno občutljivi za učinke psevdoefedrina; povzroči jim lahko zaspanost ali dojemanje stvari, ki niso resnične (halucinacije). Psevdoefedrin je na seznamu snovi, katerih prisotnost v urinu je lahko vzrok za diskvalifikacijo športnika.

Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila

Uporablja se: ibuprofen, natrijev naproksenat.

Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila zavirajo nastajanje posebnih snovi, prostaglandinov, ki v telesu ob bolečini in vnetju nastajajo v večjih količinah. S tem blažijo bolečino in vnetje.

Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila so na voljo v obliki tablet.

Odmerjanje: Ibuprofen se dnevno lahko vzame največ 3-krat po 400 mg, natrijevega naproksenata pa tri tablete po 275 mg.

Zdravilo se ne jemlje: otroci mlajši od 12 let, bolniki z astmo, občutljivi za nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila in acetilsalicilno kislino, bolniki s krvavečo razjedo ali ponavljajočo se razjedo na želodcu ali dvanajstniku, bolniki s hudim srčnim popuščanjem, bolniki s hudo jetrno ali ledvično okvaro, bolniki s porfirijo.

Nosečnicam in doječim mamicam je jemanje odsvetovano.

IV. Zdravila za lajšanje kašlja

Zdravila za pomiritev kašlja: butamirat.

Delujejo na center za kašelj ter tako pomirjajo suh in dražeč kašelj. Zdravilo je na voljo v obliki tablet in sirupa.

Odmerjanje: Odmerjanje je odvisno od starosti osebe in vrste izdelka. Primeren je tudi za otroke od 2 let naprej.

Zdravila za pospeševanje izkašljevanja: acetilcistein, ambroksol, bromheksidin.

Ekspektoransi pospešujejo izkašljevanje sluzi. Delujejo tako, da povečajo izločanje ali razmehčajo izločke pri vnetjih v dihalih in s tem olajšajo izkašljevanje.

Zdravila so na voljo v obliki tablet, sirupa in zrnc za pripravo raztopine za uživanje.

Odmerjanje: Primerni so za otroke in odrasle v odmerkih, prilagojenih starosti in obliki zdravila. Ekspektoransi se praviloma ne smejo jemati hkrati z antitusiki. Med nosečnostjo in dojenjem se jih odsvetuje.

V. Zdravila za krepitev odpornosti organizma

Obdelana bodo v naslednjih poglavjih.

1. Zdravila naravnega izvora, ki vsebujejo:

Islandski lišaj – za zdravljenje bolečega in vnetega grla, za lajšanje kašlja.

Korenina rumenega svišča, cvet jegliča, zel kislice, cvet črnega bezga, zel navadnega sporiša, levomentol, kafra – za lajšanje težav pri dihanju, zaradi prehlada.

Ozkolistni trpotec, cvet gozdnega slezenovca – za pomiritev kašlja.

Zel materine dušice, korenina jegliča, listi bršljana – za pospeševanje izkašljevanja.

Ameriški slamnik – za povečanje odpornosti organizma.

1. Zdravilne rastline

V večini se pripravljajo čajne mešanice iz: cveta prave kamilice, plodu šipka, cveta bezga, cveta lipe.

Listi poprove mete, plod janeža – za pripravo inhalacij pri zamašenem nosu ali izcedku iz nosu.

Listi žajblja kot poparek za grgranje pri bolečem žrelu ali hripavosti.

Listi ozkolistnega trpotca, cvet gozdnega slezenovca, zel smetlike, korenina navadnega sleza, islandski lišaj – kot čaj pri suhem, dražečem kašlju.

Zel vrtne materine dušice ali timijana, korenina jegliča, korenina golostebelnega sladkega korena, list navadnega bršljana – kot čaj pri produktivnem kašlju.

1. KDAJ SE SVETUJE OBISK ZDRAVNIKA? (1, 3)

1. Ko trajajo znaki okužbe več kot 7 dni.

2. Ko zelo povišana telesna temperatura traja več kot 3 dni.

3. Če obolela oseba težko diha in požira, pri tem pa je prisotna bolečina.

4. Če obolela oseba kašlja več kot 7 dni, pojavlja pa se tudi pekoča bolečina v pljučih.

5. Pri hudem glavobolu in bolečinah v predelu sinusov.

6. Pri bolečinah v ušesih.

1. SKLEP

V lekarni magistri farmacije ali farmacevtski tehniki ugotovijo, kateri simptomi so prisotni oziroma najbolj moteči, ocenijo resnost težave, priporočijo obisk zdravnika ali svetujejo samozdravljenje z uporabo zdravil brez recepta in drugih ukrepov, ki omilijo bolezen.

Najboljša zaščita pred gripo pa je cepljenje, ki ga moramo zdravstveni delavci promovirati in razširiti med ljudi.

1. LITERATURA IN VIRI:

1. Pisk N.,Tršinar M.,Mrhar A.: Samozdravljenje-priročnik za bolnike. SFD, 2011: 46–76, 163–174, 262–271, 317–324.

2. Štubljar M.,Vlahovič S., Korošec S. O pravilni in varni uporabi zdravil-Imunski sistem. SFD, 2017: 7–12.

3. Teden zdravja v lekarnah. LZS, 2014

4. http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/ni-vsak-kaselj-enak/, Datum dostopa:

13. 8. 2019.

5. Centralna baza zdravil RS: http://www.cbz.si, Datum dostopa: 13. 8. 2019.

6. Draagle – vse o zdravilih: http://si.draagle.com, Datum dostopa: 13. 8. 2019.

7. Lovišček L, Štajnmec A. Gripa in prehlad. Farm Vestn 2002; 53: 205–212.

8. Walter Steven Pray. Nonprescription product therapeutics. Philadelphia: Lippincott

Williams&Wilkins, A Wolter Kluwer Company; 2006: 235–261.

1. NIJZ: https://www.nijz.si/sl/sezonska-gripa-in-cepljenje, Datum dostopa: 13. 8. 2019.