Presnovni sindrom
Presnovni, metabolni sindrom je po mehanizmu nastanka skupina sorodnih bolezni, ki jih je v današnjem času vse več: povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor, povečana telesna teža z izraženo trebušno debelostjo, povišane koncentracije maščob v krvi (predvsem povišane vrednosti trigliceridov in premalo zaščitnega HDL holesterola). Presnovni sindrom ni le ena bolezen, ampak cel skupek presnovnih dejavnikov, ki označujejo zelo visoko tveganje za pojav bolezni srca in ožilja ( možnost nastanka možganske kapi in srčnega infarkta).
Mednarodno združenje za sladkorno bolezen je postavilo definicijo presnovnega sindroma.Za potrditev tega sindroma je potrebna prisotnost centralne, trebušne debelosti in vsaj še dveh izmed naslednjih dejavnikov: povišana koncentracija trigliceridov, znižan HDL holesterol, zvišan krvni tlak in zvišana koncentracija glukoze v krvi na tešče.
Razširjenost presnovnega sindroma v svetu ocenjujejo na 20-25% celotne populacije in s starostjo narašča. Bolniki s tovrstnim sindromom imajo dvakrat večje tveganje za smrt zaradi srčnožilnih bolezni ter kar trikrat večje tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.
Kako pa se metabolni sindrom sploh razvije?
Najpogostejši vzrok je največkrat neustrezen življenjski stil. Stres, neredna in neustrezna prehrana, telesna neaktivnost in pomanjkanje spanca so samo nekatere spremljevalke sodobnega načina življenja, ki je največji krivec za naraščanje števila bolnikov z metabolnim sindromom v razvitem svetu. Pogosto ta sindrom povezujejo tudi z uživanjem hrane, bogate z ogljikovimi hidrati in maščobami, z slabšim socialnim in premoženjskim stanjem ljudi, še posebej pa s pomanjkanjem telesne aktivnosti, pa tudi z menopavzo in kajenjem. Prevelik in predolgotrajen vnos sladkorjev, nasičenih maščob in transnenasičenih maščobnih kislin (iz margarine in hidrogeniranih rastlinskih olj) lahko povzroči povišanje ravni holesterola v krvi.
Kako se lahko borimo proti nastanku presnovnega sindroma?
Čeprav smo o tem že večkrat govorili in je o tem že veliko napisanega, menim, da je prav, da povemo še enkrat. Zdrav način življenja je najboljša obramba pred nastankom presnovnega sindroma. Zdrav način pa pomeni, da uživamo veliko sadja in zelenjave z dosti vlakninami, omejimo vnos sladkorjev in maščob (izberemo umetna sladila ali čaja in kave sploh ne sladkamo, izogibamo se maslu, masti in izberemo npr.oljčno olje), omejimo vnos soli s hrano (ne solimo si hrane še dodatno pri mizi), izogibajmo se pitju alkoholnih pijač in pijmo vodo namesto sladki sokov. Ob nakupu izberimo živila z znakom varovalnega živila. Ta znak podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja mesnim in mlečnim živilom, ki vsebujejo malo maščob ali holesterola, živilom z ugodno sestavo maščobnih kislin, živilom, ki nimajo dodanega sladkorja, čeprav se običajno dodaja, živilom, ki vsebujejo manj dodane soli, kot je običajno in živilom, ki imajo manj energije kot običajna živila.
Pozabiti ne gre na redno telesno dejavnost, kar pomeni, da smo vsak dan vsaj pol ure telesno aktivni (hoja, plavanje, igre z žogo, ples, vrtnarjenje, tek, fitness…).
Poskusimo živeti brez cigaret in hodimo na redne preventivne preglede.
Veliko je napisanega o tem, kaj se sme in kaj ne, pa vendar mislim, da če upoštevamo samo delček tega ali samo tisto, kar zmoremo, je boljše kot nič. Sčasoma bo naše dobro počutje in življenjska energija tisto, kar nas bo prepričalo, da bomo širili krog zdravega načina življenja.
Imejmo radi sebe in svoje telo, da bomo lahko to še dolgo delili z našimi bližnjimi.
Saša Krajnc, mag.farm.